NatisniTarzan & Jane
Velecenjeni in spoštovani urednik mi je tako namignil, da bi bilo lepo, če bi napisal kaj o aktualnih Miss Športa, za povrh pa mi je nabiralnik napolnil s fotografijami aktualnih kandidatk in da bode merica polna – prav vse so bile brezsramno slikane v kopalkah. S tem je računal na moj hiter odziv. Dober je, v pravega psihologa se je izbrusil.
TARZAN & JANE
Piše: Boštjan Virc
Iz centralne direkcije tega imenitnega fizkulturnega magazina so mi diskretno prišepnili, da bi bil počasi čas, da neham gnojit in najedat s hribovskimi epskimi zgodbami in mojimi telovadbarskimi frustracijami, ki poštene bralce čisto nič ne brigajo. In da naj napišem kaj, kar bo razvedrilo športne množice. Kot so peli že sarajevski Zabranjeno Pušenje: »Ibro ti je de-fakto umjetnik, shvačaš, al niko neče da sluša tudju muku, raja hoče veselo.«
Velecenjeni in spoštovani urednik mi je tako namignil, da bi bilo lepo, če bi napisal kaj o aktualnih Miss Športa, za povrh pa mi je nabiralnik napolnil s fotografijami aktualnih kandidatk in da bode merica polna – prav vse so bile brezsramno slikane v kopalkah. S tem je računal na moj hiter odziv. Dober je, v pravega psihologa se je izbrusil.
Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem dostojanstveno, kot kak zdolgočaseni carinik, oslinil prste in obzerviral poslane mi podobe… Moje ostro moško oko je takoj zapazilo dobroto, poštenost, geometrijsko skladnost, zdravo zobovje in širokosrčnost kandidatk, posebej nekaterih. In ker sem jaz zelo samokritičen človek, tu in tam tudi do sebe, sem se zalotil, da opazujem te fotografije lepotic tako, kot vsi moški tega sveta. Ko se nam na obraz prikrade tisti kameni izraz resnobnosti, zenice se zožajo, ušesa zastrižejo, vretenca se napnejo in le dobra vzgoja finih familij zadržuje nekontrolirano slinjenje. V svojem bistvu nismo prav nič drugačni od takrat, ko smo bili še na prečko počesana deca opletajoč z ostanki kremšnit okoli ust in drobtinami in štaubcukrom na srajčki. Za univerzalnost te reakcije je dovolj pokukati v katero od diskotek, kjer najmočnejši samci zavzamejo strateške pozicije tam pri šanku, ki je običajno malce dvignjen, da omogoča celovit pregled nad lovišči z mladimi srnicami. Bellevue. Belvedere. Bella vista. In zazrite se tem pobom v resnobno faco in to je ta tarzanovska poza, o kateri govorim. Je pa ta reakcija zapisana in zapečena dedcem v hrbtenjačo. Ampak dajmo se it hipokrizijo in če nismo priključeni na detektor laži ali pojočo travico, lahko trdimo, da lepota za izbor najlepše ni vse. Čeprav ne razumem prav dobro tega logičnega paradoksa. Zmagovalke lepotnih tekmovanj naj bi izžarevale dobroto, odprtost duha, elegantne plesne korake, smisel za karitativno dejavnost in prefinjen intelekt. Včasih so pred mikrofonom zagovarjale mir na svetu in boj proti lakoti, nekatere bolj lucidne so se zavzemale za prepoved protipehotnih min (kao protitankovske so v redu) in prepoved trosenja gnoja v bližini urbanih naselij.
Dandanašnji pa so sila nobl in trendovske teme o segrevanju ozračja, dasiravno polovica punc prisega na preživljanje zime v toplih krajih pod palmami. Menda se žirijam orosijo oči tud ob omenjanju globalnega problema pitne vode in o strpnosti do drugačnih. Ampak kot zagovornik ideje »razmišljaj globalno, deluj lokalno«, sem se večkrat vprašal, zakaj ne pridejo na vrsto tudi kake čisto zemeljske teme, ki bi naredile novo kraljico ljudskih src. Recimo: »Kandidatka št. 18, v čem je vaša skrivnost priprave gobove juhe?« In prav vzburljivo bi bilo slišati recimo »Oh, veste, jaz sem pa načitana, saj sem brala kuharico sestre Vendeline, zato nikdar ne denem česenčka na začetku, kajti to more zaraziti in zagreniti prefinjen okus svežih gobanov. Po drugi strani pa vas rotim, da nikarte smetanco dodajati šele na koncu, ampak takoj na začetku, da se jed napoji z žlahtnim okusom in na obraz očeta in bratov pričara zadovoljno mljaskanje in ponosne poglede.« Bingo, to bi bila trenutna zmaga, neke vrste retorični knockout. Takoj lenta za vrat, pa krona pa žezlo, pa kak eleganten, a funkcionalen predpasniček z diamantki bi ji opasali. Punca za užent. Ne pa tisto zguljeno »mir-in-dobro-pa-pozdravla-bi-tud-moje-starše-posebej-še-mamo-in-očeta.« Ja, pa povej še, da večina našega uvoza prihaja iz tujine. Finta je seveda v iskrenih akrobatskih retoričnih figurah, ki ločijo glumača od genija in zgubo od zmagovalca. Kot recimo suvereno in v detajlih neprekosljivo medijsko komuniciranje najboljšega nogometaša med retoriki Bozgo Klitona: »Ova noč nije bla moj dan & fuzbal je moja kruha.« E, moj Bozgo, živalo ena, zate so dovolj tri črke: C, A in R.
Torej… Čakam da misice dobijo priložnost in mikrofon v roke. Naj povejo, kaj znajo in mislijo. Ker ob puncah, ki so lepe in pametne istočasno, večina tipov dobi instantno povešenje pogleda in mehke telečje nogice. On Jane, ona Tarzan. Živel 8. marec.
Hm, berem tole pisanje za sabo. Če me tokrat ne bo cenzura porezala z motorko in pomalala z največjo kiblo Edigsa, potem je v tej državi svoboda govora res pretirana. Misice moje drage, fejst punce ste, ne me za ušesa, tudi svojo telefonsko vam dam, magari prostovoljno, če je treba. Ampak nekaj sem moral napisat, kot običajno se mi celomesečni rok za oddajo članka kar naenkrat skrči na nekaj ur, potem pa pač nekaj naklofam. Čisto intimno pa priznam, da se glede pretiranega ubadanja s tako in drugačno lepoto strinjam z Dalmatinci, ki pravijo: »Hvali morje, drži se kopnega.«
p.s. Ekola, tole pošljem uredniku, potem pa izklopim vse telefone in e-maile, da me ne bo doseglo njegovo rjovenje in do ponedeljka mrknem na varno v bivak pod Triglavom. Medtem, ko bo on rjovel, bom zarezoval perfektne smučarske zavoje v perfekten spomladanski utrjeni sneg v najbolj zakotnih predelih naših gora. Prav mu je, kaj mi pa dovoli, da ga nategujem z oddajo članka do zadnje minute.
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
