NatisniFizkultura
Vzhodni Nemci so eni hecni tiči. Prusko-slovanski vplivi so omilili njihove stroge arijske poteze in trda stalinistična roka je v štirih desetletjih odpihnila pregovorno germansko aroganco.
Moremo brez dvoma reči, da gre za sila prijazne človečke, ki pa nekako ne vedo povsem, kako živeti s svojo polpreteklo zgodovino. V zadnjih letih so postavili kar nekaj muzejev, v katerih so postavili na ogled vse grdobije svojega socialističnega režima. V enem od takšnih muzejev v Leipzigu nič hudega slutečega obiskovalca kar takoj na začetku pričaka soba, polepljena s fotografijami otročadi in mladine med različnimi imenitnimi fizkulturnimi manifestacijami. Še olimpijske medalje vzhodnonemških športnikov dobijo priokus zarote in mračnjaštva. Ob slikah visijo sprane trenerkice in cenene supergice ter gora športnih diplom in plehnatih pokalov. Načeloma sila domači motivi iz našega kolektivnega spomina, v katerih nikoli nisem zaznal kaj slabega. Že res, da je bil šport v socializmu prepleten s politično indoktrinacijo, ampak da je bilo tekanje po štadionih samo po sebi tako zločinsko? Larifari. Ziher je v šoli imel tale kustos muzeja telovadbo »Manj uspešno«. Tako kot jaz, hehe…
Stvari so itak relativne. Če vas bo v teh turobnih mrzlih dneh pot zanesla v bazen ljubljanskega športnega faksa, ne morete zgrešiti zgodovinskih fotografij množične telovadbe, rahitičnih telesc v kratkih hlačah in na rob postlanih postelj na fizkulturnih taborih. Kjer so za zajtrk prepevali revolucionarne pesmi, grizljali plesnive kose kruha z žaltavo margarino in čez to pogoltnili žlico ribjega olja za zdrave kosti. Nad te slike difovci samo še nalepijo velik naslov »Die ideologischen Wurzeln« pa smo tam. Spomenik zločinskemu razmigavanju telesa in duha. Z lahkoto dodate na ta sramotilni steber tudi množično doktrino TVD Partizana in podobnih športno zločinskih asociacij.
Pregovorno vizionarski Amerikanci so še pravočasno zaznali zahrbtno ideološko nevarnost, ki jo skriva zasoplost in živalsko prešvicane majice. In so raje kar zbrisali športno vzgojo z obveznega šolskega urnika. Zato pa so tako zdravi, močne rasti, rdečih lic in svobodnega, odprtega duha. Na pogreb bodo raje počakali kar pred domačim televizorjem. Supersize Me.
Sam sicer priznam, da imam s temi telovadnimi stampedi mešane izkušnje. V jugosoldateski je bila jutranja fizkultura ob 5h zjutraj – »do pojasa goli« - ponavadi ena bolj travmatičnih, a tudi komičnih izkušenj. Kazenske sklece so bile klasičen instrument zabave zdolgočasenih desetarjev z elementi klasičnega podjebavanja. Ob mokrih dneh je padla komanda »Sklekovi!«, medtem so se oni zabavali po svoje, čez par minut pa so samo s pogledom ošvrknili naše trebuhe, če so suhi ali mokri. Zvito. Svaka čast. Mogoče bi tudi današnja dekadentna in zaležana deca občasno rabila kakšno tako motivacijsko vzpodbudo.
Ko smo že pri mladeži… Z gnusom mi na um pade misel starih vaških modrecov: »Baba naj dela, da nima časa na neumnost mislit.« Fej jih bodi šoviniste kosmate zarukane, naj se cvrejo v feminističnih fritezah, a strogo znanstveno gledano moremo iz tega potegniti sila modre nauke. Nežmahov Bernard, kolumnist Mladine in strogi kritik preteklih časov, je topogledno nedavno tega zapisal, »da so bile množične športne organizacije ene od najbolj simpatičnih institucij minulega obdobja« in da bi bilo dobro, ako bi se še danes mularija namesto po lokalih znojila na igrišču. Mestu tovariškega odraščanja in skupnega bivanja. Opajade, kaj pa če si prehladijo mehur? Mogoče se celo lahko kaki mladenki odlomi umetni noht, cela štala potem. Kar naj lepo še naprej hodijo po lokalih, zakaj bi tvegali svoje zdravje s pohitrenim srčnim pulzom in orošenim čelom.
Itak je pa zdaj zima in mrzlo in zebe in nasploh se moremo zateči k modri misli domžalskih Sokolov iz davnega leta 1914: »Radi velikih izdatkov kurjave in razsvetljave se je začelo telo vaditi šele meseca marca.« Da, vsekakor kaže upoštevati naravne zakonitosti. Tudi medvedi pozimi čuvajo svojo težko prigarano podkožno tolščo. Itak pa imamo kadilski zakon, ki je poskrbel, da smo vsi lepo na svežem zraku. Skupaj solidarno kadilci in nekadilci, ki jim je notri na toplem drugače dolgčas. Moder in vizionarski domislek.
Boštjan Virc
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
