NatisniObupno iskanje novega Bojana in Mateje
Aleš Golob za revijo Šport
Po prvih štirih tekmah v novi sezoni svetovnega pokala v alpskem smučanju je jasno, da so Slovenci v nekoč paradnih tehničnih disciplinah daleč za konkurenco. Zlati časi, ko je nedeljsko kosilo moralo počakati na konec druge vožnje slaloma, so minili.
Na ledeniškem uvodu v Söldnu je zadovoljila le Ana Drev s 16. mestom v veleslalomu. Še slabše kaže v slalomu. Nekdaj paradna disciplina slovenskega smučanja je zdaj v veliki krizi. V Reiteralmu je do točk prismučal le Bernard Vajdič, ki je končal na 15. mestu. Tina Maze, ki je bila gonilna sila v zadnjih letih, ima hude bolečine v hrbtu, zato na tekmah v Ameriki sploh ni nastopila. Veliko vprašanje je, česa bo Črnjanka zmožna v letošnji zimi. Edini up ostaja Andrej Jerman, ki je februarja v Garmisch- Partenkirchnu poskrbel za zgodovinsko prvo slovensko zmago v smuku. To je bila skupno že 50. slovenska zmaga na tekmah svetovnega pokala. V zadnjih 28 letih jih je slavilo devet smučarjev in devet smučark.
Prvo je 20. januarja 1980 v Wengnu dosegel najboljši slovenski smučar vseh časov Bojan Križaj, ki je zdaj poslovni direktor alpskih reprezentanc. »Sezone v tehničnih disciplinah res nismo začeli najbolje. Če bi imeli svetovne prvake, olimpijske zmagovalce, zmagovalce tekem svetovnih pokalov, bi bilo veliko lažje zbirati denar in sponzorska sredstva, animirati industrijo in opremljevalce, da bi šli z nami v projekt slovenskega smučanja. Upamo, da bo nadaljevanje sezone bistveno boljše kot začetek. Nekaj imen, ki vzbujajo optimizem, vsekakor je, ekipa pa še ni taka, kot bi si jo želeli. Letos je prehodna sezona, ni tekem svetovnega prvenstva, ni olimpijsko leto, tako da je nekaj več svobode. Res pa je, da moramo to vzeti kot sezono za pripravo mlajše generacije. Pripraviti moramo ekipo za olimpijske igre v Vancouvru leta 2010,« je začetek sezone po tekmah v Söldnu in Reiteralmu komentiral Križaj.
Križajevi dosežki bodo težko ponovljivi
Bojan je pravi sinonim za začetek vzpona alpskega smučanja v Sloveniji oziroma v takratni Jugoslaviji. Prve zmage se nikoli ne pozabi, in Križaj jo je dosegel na legendarni progi Lauberhorn. Za 17 stotink sekunde je prehitel večnega tekmeca Ingermarja Stenmarka. V karieri je slavil osem slalomskih zmag, verjetno pa bi jih še precej več, če ne bi tekmoval ravno v obdobju največje prevlade Šveda, ki je s 86 zmagami najboljši smučar vseh časov. Bojan je začel smučati že pri treh letih. Kmalu je bilo jasno, da je izjemen talent. Leta 1975 je postal svetovni prvak v slalomu v Mayerhofnu. 13. decembra 1977 se je v slalomu v Madonni di Campiglio prvič povzpel na zmagovalni oder. Ob zmagi Stenmarka je bil tretji. Po zmagi v Wengnu jih je v naslednjih sedmih letih dosegel še sedem. Na najvišjo stopničko se je še enkrat povzpel v Wengnu, zmagal je tudi v Marksteinu, Madonni di Campiglio, Bromontu in leta 1987 tudi v Kitzbühlu. Najbolj nepozabni sta bili zmagi v Kranjski Gori. 20. marca 1982 je žilavega Šveda ugnal za štiri stotinke. 20. decembra 1986 je z dvema sanjskima vožnjama prehitel Roka Petroviča, Stenmark pa je bil le tretji. 30.000 gledalcev je ob progi Podkoren pripravilo nepozabno vzdušje ob dvojni zmagi domačih asov. V sezoni 1986/87 je osvojil tudi mali kristalni globus za najboljšega slalomista sezone. V svetovnem pokalu je na zmagovalnem odru stal kar 33-krat (8 zmag, 12 drugih mest in 13 tretjih mest).
Ostal je brez olimpijskega odličja
Na olimpijskih igrah leta 1980 v Lake Placidu je v veleslalomu le za dve stotinki zgrešil bron in končal na 4. mestu. V Sarajevu je na otvoritveni slovesnosti s tresočim glasom izrekel olimpijsko prisego, pod velikim pritiskom pa je precej zaostal za medaljami. Njegov največji uspeh na velikih tekmovanjih je srebrna medalja na svetovnem prvenstvu v Schladimgu leta 1982, ko ga je v slalomu prehitel le Stenmark. Bogato kariero je zaradi poškodb končal v Saalbachu leta 1988.
Petrovič v sanjski sezoni zmagal petkrat
Rok Petrovič je blestel prav v Križajevih časih. Ob koncu sedemdesetih letih je svoj razkošni talent dokazal s petimi naslovi svetovnega prvaka v slalomu v kategoriji Topolino, leta 1983 je v Sestrieru osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka v slalomu. Sledil je hiter naredek proti slalomskemu svetovnemu vrhu. V sezoni 1985/86 je bil Rok razred zase. Decembra 1985 je v Sestrieru kar za sekundo in 14 stotink prehitel drugouvščenega Križaja in se veselil prve zmage med elito. Tudi v Kranjski Gori, Wengnu, Lillehammerju in Heavenly Valleyju je pometel s konkurenco. V St. Antonu je zasedel 2. mesto, v norveškem Geilu pa 3. To je zadostovalo za prepričljivo zmago v slalomskem seštevku.
Rok utonil med potapljanjem
Na svoje najboljše čase je spomnil le še naslednjo sezono, ko je v Kranjski Gori zasedel 2. mesto za Križajem. V letih 1987 in 1988 se je le še redko uvrščal med deseterico, zato je marca 1989 končal kariero. Posvetil se je študiju na ljubljanski fakulteti za šport, kjer je leta 1991 diplomiral. Jeseni 1993 je bil tik pred magisterijem na temo diskretnega simulacijskega modeliranja biomehanskih struktur osnov alpskega smučanja. 16. septembra 1993 je športno javnost šokirala novica, da je Petrovič utonil med potapljanjem na Veli Luki na Hrvaškem.
Strel najboljši slovenski veleslalomist
V osemdesetih letih je neizbrisen pečat pustil tudi Boris Strel. 3. februarja 1982 je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu prismučal do prve slovenske kolajne na velikih tekmovanjih. V veleslalomu je bil tretji, zaostal je le za Stevom Mahrom in Ingemarjem Stenmarkom. Izrazit specialist za veleslalom je dvakrat stal na stopničkah za zmagovalce na tekmah svetovnega pokala. Januarja 1981 je bil v Adelbodnu drugi, edino zmago pa je dosegel 15. decembra 1981 v Cortini d'Ampezzo. Na olimpijskih igrah je nastopil dvakrat. Leta 1980 v Lake Placidu je bil osmi, štiri leta kasneje v Sarajevu pa peti. Po koncu sezone 1984/85 je smuči postavil v kot.
Franko zaznamoval igre v Sarajevu
14. februarja 1984 je Jure Franko osvojil prvo medaljo za Slovenijo na olimpijskih igrah. Na veleslalomski tekmi je bil srebrn. V Sarajevu je zmagal Švicar Max Julen. Franko je zaostal za 23 stotink, Andreas Wenzel iz Liechtensteina pa na 3. mestu za 57 stotink. Na tekmah svetovnega pokala Franko nikoli ni bil tako visoko, ima pa tri tretja mesta iz olimpijske zime 1983/84 (Val d'Isere, Les Diablerets in Oppdal).
Prebliska Čižmana in Benedika
Tomaž Čižman se v svetovnem pokalu nikoli ni uvrstil med prvo trojico, zato pa mu je to uspelo na svetovnem prvenstvu v Vailu leta 1989. V superveleslalomu je senzacionalno prismučal do brona. Hitrejša sta bila le Švicarja Martin Hangl in Pirmin Zurbriggen. Grega Benedik je svoj zvezdni trenutek doživel na finalu svetovnega pokala v Sarajevu marca 1987. V slalomu je zmagal, za 26 stotink je ugnal tudi Križaja. V ciljni areni sta se veselila skupaj, saj je Bojan prejel mali kristalni globus za najboljšega slalomista sezone.
Košir celo desetletje v svetovnem vrhu
Junak devetdesetih let je bil vsekakor Jure Košir. Mojstrančan je leta 1991 zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu v norveškem Hemsedalu v superveleslalomu. V članski konkurenci se je osredotočil na tehnične discipline. Januarja 1993 ga je v slalomu v Lechu prehitel le Šved Thomas Fogdoe. Svoj prvi vrhunec je dosegel 20. decembra 1993, ko prismučal do prve smučarske zmage za reprezentanco samostojne Slovenije. V Madonni di Campiglio je v izjemno napeti tekmi za devet stotink prehitel velikega tekmeca in prijatelja Alberta Tombo. Na olimpijskih igrah v Lillehammerju je po pravi drami osvojil bronasto odličje. Veliko favoritov je v drugi vožnji odstopilo, zmagal je Avstrijec Thomas Stangassinger pred Tombo. Jure je izjemno sezono zaključil na 3. mestu v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Uspešen je bil tudi v naslednji sezoni, ko mu sicer ni uspelo premagati tisto zimo nepremagljivega Tombe. Prismučal si je srebrno kolajno v veleslalomski razvrstitvi ter bronasti v slalomski in skupni razvrstitvi. Naslednjih nekaj sezon je prebil tik pod svetovnim vrhom, drugi vrhunec pa je prišel v sezoni 1998/99. Nepozabna je bila zmaga v Kranjski Gori 6. januarja 1999, ko je s štartno številko 1 prehitel Stangassingerja in Benjamina Raicha. Tri tedne zatem je zmago slavil še v mondenem Kitzbühlu. Na stopničkah je v svetovnem pokalu stal 20-krat, v zadnjih sezonah pa je postopoma začel izgubljati stik s svetovnim vrhom in se po sezoni 2005/06 tudi poslovil.
Kunc doživel vrhunec v St. Antonu
V Koširjevi eri je svoje najbolj svetle trenutke doživel tudi Mitja Kunc. Njegov največji uspeh je bronasta medalja na svetovnem prvenstvu leta 2001 v St. Antonu, ko sta ga v slalomu prehitela le Avstrijca Mario Matt in Benjamin Raich. Na začetku kariere je bil specialist za veleslalom, leta 1994 je bil drugi v Crans Montani, januarja 1995 pa še v Kranjski Gori.
Na slalomski tekmi olimpijskih iger 1994 v Lillehammerju je osvojil 4. mesto, le 9 stotink sekunde za bronastim moštvenim kolegom Koširjem. Nato so ga zaustavile poškodbe, konec devetdesetih let pa je doživel svoj drugi tekmovalni vrhunec, tokrat predvsem v slalomu. 27. februarja 2000 je na slalomski tekmi v korejskem Jongpjongu dosegel edino zmago na tekmah svetovnega pokala. Tekmovalno kariero je simbolično končal februarja 2005 kot predtekmovalec slalomske tekme v Kranjski Gori, ko se je vmes ustavil in poslovil od trenerja Janeza Šmitka, pred ciljem pa si je odpel smuči, da so ga lahko moštveni kolegi na ramenih odnesli v ciljno ravnino.
Miki zmagal v Park Cityju
26. novembra 1995 je Andrej Miklavc v slalomu v Park Cityju slavil svojo edino zmago v svetovnem pokalu. Drugouvrščenega Avstrijca Christiana Mayerja je prehitel za stotinko sekunde. Miklavc je svojo drugo najboljšo uvrstitev dosegel januarja 1996 v Sestrieru, ko je slalom končal na 4. mestu. Med elitno druščino je debitiral leta 1989 v Courmayerju. Smučar iz Dorfarij pri Škofji Loki je tekmoval na treh svetovnih prvenstvih in treh olimpijskih igrah. Leta 1996 je na svetovnem prvenstvu v Sierri Nevadi zasedel 5. mesto. 4. decembra 2001 se je odločil, da bo končal kariero. Eden izmed glavnih razlogov je bila tudi poškodba hrbtenice, ki jo je staknil na tekmi evropskega pokala v Val Thorensu.
Vrhovnik se je s strmin preselil pred mikrofon
20. februarja 2000 je vrhunec kariere doživel Matjaž Vrhovnik. V slalomu za svetovni pokal v Adelbodnu je prismučal do svoje edine zmage v karieri. Za 21 stotink je prehitel Norvežana Kjetila Andreja Aamodta, tretji pa je bil Avstrijec Mario Matt. V sezoni 1999/00 je bil tudi drugi v Kitzbühlu, tretji pa v Chamonixu in Bormiu. V skupnem seštevku slaloma je končal na 3. mestu. Matjaž je v zadnjih letih strokovni komentator na TV Slovenija, kjer s svojim bogatim znanjem zelo popestri prenose.
Jerman adut v hitrih disciplinah
Jubilejno 50. zmago za slovensko smučanje je 23. februarja letos dosegel Andrej Jerman. 29-letni Tržičan je kot prvi Slovenec nasploh zmagal v smuku. V Garmisch-Partenkirchnu je zmagi dodal še 2. mesto. Tudi novo sezono je Andrej začel fenomenalno, saj je v superveleslalomu v Lake Louisu osvojil 4. mesto. Za tretjeuvrščenim Didierjem Cuchem je zaostal le za štiri stotinke.
Pri ženskah se je vse začelo s Svetovo
Mateja Svet je v kratki karieri vseskozi navduševala in je še vedno najboljša slovenska smučarka vseh časov. Leta 1984 je postala mladinska svetovna prvakinja v veleslalomu in debitirala na olimpijskih igrah v Sarajevu. 8. februarja 1986 je v veleslalomu v slovaških Visokih Tatrah dosegla prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu. V isti sezoni je zmagala še na zadnji tekmi v kanadskem Bromontu. Leta 1987 je na svetovnem prvenstvu v Crans Montani osvojila kar tri medalje: srebrno v veleslalomu ter bronasti v superveleslalomu in slalomu. Na olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju se ji je za las izmuznila medalja v veleslalomu, zato pa je osvojila srebrno v slalomu. Prehitela jo je le legendarna Vreni Schneider. V sezoni 1987/88 je prejela mali kristalni globus v veleslalomski razvrstitvi. 30. in 31. januarja 1988 je dobila veleslalom in slalom v Kranjski Gori, kjer so izvedli prestavljene tekme iz Maribora.
V Vailu ugnala tudi Schneiderjevo
7. februarja 1989 je dosegla največji uspeh v zgodovini slovenskega smučanja doslej. V Vailu je postala svetovna prvakinja v slalomu, gladko je premagala tudi Schneiderjevo. V veleslalomu je najprej zasedla 4. mesto, a je naknadno prejela bron, ko so zaradi dopinga diskvalificirali tretjeuvrščeno Francozinjo Christelle Guignard. Po koncu sezone 1989/90 (na zadnji tekmi v karieri je bila tretja v veleslalomu v švedskem Klövsöju) je zaradi nesoglasij s Smučarsko zvezo Slovenije pri 22 letih končala kariero, v kateri je dosegla 7 zmag za svetovni pokal, na stopničkah je stala 22-krat ter med letoma 1985 in 1990 v skupnem seštevku svetovnega pokala nikoli ni bila nižje od 7. mesta.
Šarčeva velja za veliko osmoljenko
Veronika Šarec je imela v karieri velikokrat priložnost poseči po najvišjih mestih, a je v ključnih trenutkih naredila napako. Vse se ji je izšlo le enkrat. V slalomu za svetovni pokal v avstrijskem Hausu je 14. januarja 1990 zmagala pred Moniko Maierhofer in Claudio Strobl. Na stopničkah je skupno stala sedemkrat, vedno v slalomu. Na svetovnem prvenstvu v Saalbach-Hinterglemmu leta 1991 je v veleslalomu končala na nehvaležnem 4. mestu.
Bokalova srebrna v Saalbachu
Prav na tem svetovnem prvenstvu je svoj zvezdni trenutek doživela Nataša Bokal. Škofjeločanka je v slalomu osvojila srebro, hitrejša je bila le Schneiderjeva. Bokalova je svojo edino zmago v svetovnem pokalu dosegla 12. januarja 1991 v Kranjski Gori, dan prej je bila v veleslalomu druga. Celotno kariero je imela velike težave s poškodbo kolena. Svojo drugo pomlad je doživela leta 1999, ko je bila v slalomu v Lienzu druga. Zaradi nenehnih pošodb je leta 2003 končala kariero.
Lillehammer v znamenju vražjih Slovenk
Na nepozabnih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju sta Alenka Dovžan in Katja Koren prismučali do brona. Dovžanova je bila presenetljivo tretja v kombinaciji.
Zmagala je Švedinja Pernilla Wiberg, srebro pa je pripadlo Schneiderjevi. Z Wibergovo si je Alenka tudi razdelila svojo edino zmago v svetovnem pokalu. Obe sta dosegli enaki čas v superveleslalomu v Cortini d'Ampezzo 17. januarja 1994.
V sezoni 1993/94 je blestela tudi Korenova. S štartno številko 66 je senzacionalno zmagala na superveleslalomski tekmi za svetovni pokal v Flachauu. Za osem stotink je zaostala Italijanka Bibiana Perez (v ciljni areni je že slavila zmago), tretja pa je bila prva favoritinja Nemka Katja Seizinger. V Lilehammerju je Mariborčanka v olimpijskem slalomu po prvi vožnji celo vodila, na koncu pa se je veselila brona. V svetovnem pokalu je na stopničkah stala petkrat.
Hrovatova bronasta v Sierri Nevadi
Največji uspeh Urške Hrovat je bil nedvomno 3. mesto na svetovnem prvenstvu v Sierri Nevadi leta 1996. V slalomu je zmagala Wibergova, Francozinja Patricia Chauvet pa je imela le za stotinko boljši čas od Urške. V svetovnem pokalu je Hrovatova dosegla pet zmag. Dobila je slalome v Mariboru, Meribelu, Garmisch-Partenkirchnu, Crans Montani in Park Cityju. Najslajša je bila prva zmaga, ki jo je dosegla 22. januarja 1994 v Mariboru. Takrat je dobila epski obračun s kraljico Pohorja Schneiderjevo.
Špela je dobila šest tekem
Prav zanimiva je bila kariera Špele Pretnar. Prvič je nase opozorila v superveleslalomu, ko je bila januarja 1995 v Flachauu tretja. Prvo zmago je dosegla v veleslalomu, najhitrejša je bila na finalu svetovnega pokala v Bormiu marca 1995. Preostalih pet zmag je bilo slalomskih. V sezoni 1999/00 je bila najboljša kar štirikrat, kar je zadostovalo za mali kristalni globus. Špela, ki se zdaj smučarskih tekmovanj udeležuje kot novinarka, je imela vedno smolo na velikih tekmovanjih. Še posebej je boleč spomin na padec na svetovnem prvenstvu v Vailu leta 1999, ko se ji je v slalomu nasmihala medalja.
Suhadolčeva do edine zmage s številko ena
Eno zmago je v svetovnem pokalu dosegla tudi Mojca Suhadolc. 28. novembra 1999 je na superveleslalomu v kanadskem Lake Louisu presenetila vse tekmice. Suhadolčeva je odlično izkoristila prvo štartno številko, njenemu času pa se je še najbolj približala Nemka Hilde Gerg, ki je zaostala le za dve stotinki sekunde. Vrhničanka je na zmagovalnem odru skupno stala petkrat.
Vsi čakajo na vrnitev Tine
Na novo šampionko ni bilo treba dolgo čakati. 26. oktobra 2002 je Tina Maze zmagala v veleslalomu v Söldnu. Poleg nje sta na najvišji stopnički stali še Andrine Flemmen in Nicole Hosp. Na uvodni tekmi svetovnega pokala v sezoni 2002/03 se je prvič zgodilo, da so tri smučarke dosegle enaki čas (1:49,91). Po prvi vožnji je bila Črnjanka šele na 5. mestu. V sijajni sezoni 2004/05 je Tina zmagala še trikrat (St. Moritz, Santa Caterina in Maribor). Svojo zadnjo veleslalomsko zmago je za zdaj dosegla pred dvema letoma v Söldnu. V letošnji zimi ima Mazejeva velike težave z bolečinami v hrbtu, zato je morala izpustiti ameriško turnejo.
Kdo bo dosegel 51. zmago?
Slovenski alpski smučarji in smučarke so v zadnjih 28 letih dosegli neverjetnih 50 zmag. Se bomo 51. veselili že v letošnji sezoni? Po 4. mestu Jermana v superveleslalomu v Lake Louisu so apetiti znova narasli.
Prispevek je bil objavljen v decembrski številki revije Šport.
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
