NatisniKraljevska vrnitev Šempetrčana v ligi NBA
Marko Juvan za revijo ŠPORT
Kako malo je potrebno, da se pot zasuka v to ali ono smer. V primeru 25-letnega Bena Udriha se je selitev v kraljevi Sacramento izkazala za eno najbolj posrečenih potez na njegovi, že sedaj, bogati športni poti.
Košarkar, ki je kariero začel pri desetih letih, potem ko se je preizkusil v različnih športih, je doslej igral za kar nekaj klubov po Evropi, dolgoletne izkušnje pa ima tudi v sloviti ligi NBA. In ne samo to. Z ekipo San Antonia je sodeloval pri osvojitvi dveh prstanov prvaka profesionalne lige ter v triletni teksaški izkušnji doživljal vzpone in padce. Trener Ostrog Gregg Popovich ga je imel ves čas za ljubljenca, toda večkrat mu je očital, da se ne trudi ali da ne trenira dovolj. O njegovih prirojenih košarkarskih značilnostih pa je vedno govoril le v presežnikih. Beno Udrih je brez dvoma eden izmed največjih slovenskih košarkarskih talentov od osamosvojitve, in to je večkrat tudi dokazal. Ni pa še povsem izbrusil svojega potenciala. Predvsem še ni ponudil najboljše igre v dresu slovenske reprezentance. Na zadnjem prvenstvu v Španiji, kjer so si naši košarkarji priigrali kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, ni sodeloval, gotovo pa bo na širšem seznamu za poletne olimpijske kvalifikacije. Vprašanje pa je, ali bo tudi zaigral. Vsekakor ne bo vse odvisno od njega ...
Srečni Sacramento
Ko se je pred pičlima dvema mesecema vodstvo San Antonia odločilo Benu Udrihu dati proste roke, je sprva kazalo na same neprijetnosti 25-letnega Šempetrčana, ki je sicer že pred začetkom sezone namigoval, naj ga prodajo. Kazalo je že, da bo odšel v Cleveland. Stvar se je hitro potuhnila, začel je sezono v Teksasu. Vloga je bila nespremenjena, klop zagotovljena. Potem se je začelo. Prodali so ga Minnesoti Timberwolvesom, kjer so se mu nemudoma odrekli, a je na srečo že po dveh dneh našel novega delodajalca. »Beno je imel smolo, ker si je na začetku priprav zlomil kazalec na levici. Odigral ni nobene tekme, novinec Darius Washington se je v tem obdobju izkazal, in odločili smo se, da bo naš tretji organizator igre,« so hiteli z razlago pri Spursih. Vskočil je Sacramento in našega košarkarja pripeljal med Kralje. »Nisem želel, da me prodajo, San Antonio je moje mesto in Spursi moj klub,« je ves čas ponavljal košarkar, ki je na svoji poti prekrižaril že lep del košarkarske Evrope. Med drugim je igral v Izraelu, Rusiji in Italiji, sezono pa je odigral tudi v dresu Uniona Olimpije.
Strelski rekord kariere proti svojim Spursom
»Nikoli ni lepo sedeti in zgolj spremljati tekme. Lepše je biti akter na parketu. Nisem se sprijaznil s statusom rezervista, toda nekako sem le sprejel vlogo, ki mi jo je namenil klub. Trener je pač imel takšen pogled na stvar,« je že iz Sacramenta komentiral razplet prodaje, ki se je začela v San Antoniu, za poldrugi dan nadaljevala v Minnesoti in srečno končala v Sacramentu. Govorilo se je celo o njegovi vrnitvi v Evropo, kjer naj bi med drugim najbolj zagrizel pirejski Olympiakos, ki je že pripravil nekajmilijonsko ponudbo. Toda ... »O vrnitvi na staro celino nikoli ni bilo resnega govora. Liga NBA je trenutno moj edini motiv. Želel pa sem v ekipo, v kateri bom lahko igral in me trener ne bo zamenjal po enem ali dveh zgrešenih metih. Vedel sem tudi, da je prvi organizator igre Kingsov Mike Bibby že lep čas poškodovan in da bom gotovo igral, toda takšne minutaže in vloge res nisem pričakoval,« je ameriškim novinarjem povedal Udrih po zmagi nad njegovim San Antoniem, ko je bil najboljši mož na igrišču in s 27 točkami celo dosegel strelski rekord v svoji karieri v ligi NBA. »Ni šlo za maščevanje, tudi užival nisem preveč. Delal sem le svoj posel in bil na koncu vesel zaradi zmage in moje dobre igre,« je mirno razlagal Udrih, ki ima pred sabo gotovo še blestečo košarkarsko pot. Odslej kot pribito tudi v ligi NBA.
Ekipa mu zaupa, trener obožuje
Trener Sacramenta Reggie Theus mu je verjel od začetka. Udrih je, odkar je prišel med Kralje in do vrnitve Mika Bibbyja, užival najbolj izdatno minutažo v ekipi. »Beno Udrih je krasen igralec. Ima neverjeten posluh za košarkarsko igro, hitro razume taktiko in se je dobro vklopil v naš sistem. Dokazal je, da je iz pravega testa, čeprav mu je šele 25 let. Povprečen igralec se ne bi tako hitro uveljavil v ekipi. Beno je pač vrhunski,« je poln pohvale na račun Slovenca trener Sacramenta. Jasno je, da slovenski reprezentant ne bo ves čas v središču pozornosti pri Kraljih in tudi vloga ne bo več tako pomembna. So pa odlične predstave fantastično izhodišče za naprej in tudi za morebitnina pogajanja za dolgoletne pogodbe. V Sacramentu ali kje drugje.
Bibby prepolovil minutažo
Pričakovana vrnitev prvega organizatorja igre Kraljev in hkrati najboljšega posameznika ekipe Mika Bibbyja je Benu Udrihu razumljivo prepolovila igralno minutažo. Toda očitno je slovenski igralec pripravljen tudi na to, samozavest se mu je po številnih dobrih predstavah močno okrepila, spretno in učinkovito izkorišča tudi teh dobrih dvajset minut na tekmo. Še več, učinek se je sorazmerno povečal in na nekaterih tekmah se je na parketu znašel tudi v odločilnih trenutkih. Takrat, ko igrajo najboljši. »Povsem normalno je, da je Bibby prevzel vlogo prvega playa. Mislim pa, da se odlično dopolnjujeva in tudi skupaj lahko igrava, kar je zelo pomembno,« je na vprašanja domačih novinarjev ob vrnitvi Bibbyja trezno odgovarjal očitno prerojeni Udrih. Vedno pa ni bil tako čvrst in miren. Večkrat tudi upravičeno. V treh, bolj kot ne, zelo uspešnih sezonah v Teksasu v dresu Spursov je prispeval dokaj pomemben delež k dveh osvojenih prstanih, čeprav je zadnjo sezono v glavnem sedel na klopi. Kljub temu sta dva naslova prvakov nekaj neverjetnega za tako mladega košarkarja. Udrih se ju še vedno sveže spominja. Še posebej zadnjega. »Zbralo se je med tristo do štiristo tisoč ljudi. Neverjetno, koliko navijačev ima ta klub. Vse skupaj je bilo še bolje organizirano kot pred dvema letoma, ko sem bil s San Antoniem prvič prvak. Naokrog smo se vozili z minibusom, pa z ladjico ... Američani častijo vsakega igralca, ki je sodeloval pri naslovu, tudi če je igral manj,« še vedno s presežniki obuja spomine na leta v Teksasu, kjer so ga v sezoni 2003 izbrali kot 28. na naboru, slovenski reprezentant, ki je v tem času dobil nagrado za novinca meseca, pa povabilo na All-Star tekmo novincev. Seveda je vodstvo kluba iz Teksasa našemu košarkarju moralo izplačati celotno plačo do konca sezone v vrednosti 1,75 milijona dolarjev, tako da je bila pot v Sacramento tudi po tej plati donosna. Udrih je sicer v treh sezonah za San Antonio odigral 207 tekem v rednem delu prvenstva, v povprečju pa je igral 13 minut ter dosegal po 5,2 točke in 1,8 podaje na tekmo. V sezoni 2006/07 je odigral 73 tekem in na tekmo dosegel 4,7 točke. A to je preteklost. Sedanjost so Kralji in boj za čim boljšo vlogo v ekipi. O prihodnosti še ne razmišlja. »Skušam se osredotočiti zgolj na vsako tekmo posebej. Moramo zmagovati, v zadnjem času nam gre kar dobro. Mislim, da se ekipa dviguje. Vprašanja na temo moje prihodnosti v klubu bodo aktualna ob koncu sezone. Nič več ne želim povedati na to temo.«
Pri 25 letih že (pre)poln izkušenj
In zakaj ravno košarka? »Še sam ne vem. Ko sem bil star sedem let, sem se začel ukvarjati z raznimi športi, in ko sem pri desetih letih prišel do košarke, sem imel občutek, da sem našel pravo stvar zase, in se ji začel vse bolj posvečati.« Pot je šla strmo navzgor, napredoval je bliskovito in že pri 18 letih debitiral v reprezentanci. Dokazal se je tudi v najboljšem slovenskem klubu Unionu Olimpiji, toda ponudba bogatega izraelskega Maccabija ga je takrat le zvabila v Tel Aviv, in ni mu uspelo pustiti še močnejšega pečata v slovenskem klubu. A ker je še mlad, bo verjetno tudi za to prišel čas. Vmes je na svojem evropskem košarkarskem romanju spoznal tudi Rusijo, bil je v Italiji, tako da ima že kar bogate izkušnje. Tako dobre kot slabe. »Gre za profesionalizem. Tako to jemljem. Nekje je lepše, drugje pač ne. Skušam se posvečati izključno košarki, zato nočem, da me motijo drugi dejavniki. Je pa lepše, če je vreme lepo, ljudje prijazni in veliko zanimanje za košarko v mestu, kjer pač igraš.« Z vsakim klubom se je boril za trofeje. In kje je bilo najlepše? »Vedno je najlepše doma, pred domačimi gledalci. Drugače pa je povsod lepo, če ti sledijo dobri rezultati. Lahko se pohvalim, da sem v večini primerov doslej igral za ekipe, ki so se na različnih ravneh borile za vrh.« Benu Udrihu, kot sam pravi, življenje v ZDA kar ustreza. Seveda je domotožje ves čas prisotno, toda z veseljem in vestno opravlja vlogo košarkarskega profesionalca. »Delam tisto, kar imam najraje v življenju. Si lahko želim še kaj lepšega? Skušam se uveljaviti v najmočnejši ligi na svetu, prav to, kar je bil moj veliki sen iz otroštva. Prav zato skušam vse negativne stvari, ki jih prinaša življenje profesionalca v ligi NBA, odmisliti.«
Potem ko je uvodni del sezone lige NBA v glavnem spremljal s klopi, je v nadaljevanju za 25-letnika vse veliko bolj naporno. Odlično zanj, ker se tako lepo razvija, napreduje in uživa pomembno vlogo v ekipi, manj za slovensko reprezentanco, ki bi ga nujno potrebovala v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Težko je pričakovati, da ga bodo v klubu pustili oziroma bo imel tudi sam dovolj moči za poletne košarkarske obveznosti. O reprezentanci trenutno niti nima časa razmišljati. Vedno se je odzival pozivu v izbrano vrsto. Brez dvoma ne bo vse odvisno od njega.
Portret:
Višina: 191 cm
Teža: 90 kg
Igralno mesto: Branilec
Rojen: 5. 7. 1982
Rojstni kraj: Celje
Prebivališče: Šempeter
Klub: Sacramento Kings (ZDA)
Nekdanji klubi: Savinjski Hopsi (SLO), Union Olimpija (SLO), Maccabi Tel Aviv (IZR), Saratov (RUS), Milano (ITA), San Antonio Spurs (ZDA)
Število nastopov za reprezentanco (uradne tekme): 17
Prvi nastop: 24. januar 2001 (proti Ukrajini)
Točke na uradnih tekmah: 139 (20. na večni lestvici)
Vzdevek: One B
Številka športnih copat: 47
Hobiji: kino, kavica s prijatelji, internet, računalniške igre
Idoli: oče, brat, mati, Michael Jordan, Dražen Petrović
Citati:
Beno Udrih je brez dvoma eden izmed največjih slovenskih košarkarskih talentov od osamosvojitve, in to je večkrat tudi dokazal. Ni pa še povsem izbrusil svojega potenciala. Predvsem še ni ponudil najboljše igre v dresu slovenske reprezentance.
»O vrnitvi na staro celino nikoli ni bilo resnega govora. Liga NBA je trenutno moj edini motiv. Želel pa sem v ekipo, v kateri bom lahko igral in me trener ne bo zamenjal po enem ali dveh zgrešenih metih. Vedel sem tudi, da je prvi organizator igre Kingsov Mike Bibby že lep čas poškodovan in da bom gotovo igral, toda takšne minutaže in vloge res nisem pričakoval.«
»Povsem normalno je, da je Bibby prevzel vlogo prvega playa. Mislim pa, da se odlično dopolnjujeva in tudi skupaj lahko igrava, kar je zelo pomembno.«
»Skušam se osredotočiti zgolj na vsako tekmo posebej. Moramo zmagovati, v zadnjem času nam gre kar dobro. Mislim, da se ekipa dviguje. Vprašanja na temo moje prihodnosti v klubu bodo aktualna ob koncu sezone. Nič več ne želim povedati na to temo.«
Potem ko je uvodni del sezone lige NBA v glavnem spremljal s klopi, je v nadaljevanju za 25-letnika vse veliko bolj naporno. Odlično zanj, ker se tako lepo razvija, napreduje in uživa pomembno vlogo v ekipi, manj za slovensko reprezentanco, ki bi ga nujno potrebovala v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Težko je pričakovati, da ga bodo v klubu pustili oziroma bo imel tudi sam dovolj moči za poletne košarkarske obveznosti.
Članek je bil objavljen v februarski številki revije ŠPORT.
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
