NatisniDeset vprašanj ob 10-letnici Culta
Damijan Rifl
Letos je minilo deset let, odkar je bilo sestavljeno prvo kolo pod blagovno znamko CULT. V desetih letih je logaško podjetje dokazalo, da preživetje v konkurenci ameriških in evropskih gigantov ni iluzija. Še več kot to. Kolesarski navdušenci Uroš Gnezda, Boštjan Felc in Matjaž Debelak, ki vodijo podjetje, so ustvarili ugledno kolesarsko blagovno znamko, s katero prav gotovo še niso rekli zadnje besede.
Gorsko, cestno ali treking kolo po meri kupca. Močna slovenska gorskokolesarska ekipa v spustu in olimpijskem krosu. Opremljevalec cestnega kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Vse to je CULT, katerega gonilno silo predstavljajo izkušeni štajerski kolesarski poslovnež Matjaž Debelak ter v kolesarski javnosti zelo znana Idrijčana Uroš Gnezda in Boštjan Felc. Oba bivša tekmovalca. Uroš je bil uspešen cestni kolesar, med drugim tudi klubski kolega Tadeja Valjavca v kranjski Savi. Boštjan Felc pa je bil nekoč najboljši slovenski spustaš. Je dvakratni slovenski državni prvak v gorskokolesarskem spustu, pohvali se lahko tudi z nastopi v svetovnem pokalu. Če boste pogledali rezultate s slovenskih tekmovanj v spustu, boste lahko ugotovili, da je kot »masters« precej hiter še danes. O kolesarstvu in kolesarskem poslu smo se pogovarjali z Urošem Gnezdo, soustanoviteljem podjetja in vodjo marketinga v Cultu.
1. Pravite, da ste zaljubljeni v kolesarstvo?
Definitivno. Že od malega sem predan kolesarstvu. Najprej sem tekmoval v cestnem kolesarstvu, kasneje sem deloval kot mehanik. Nato pa se je začela razvijati zgodba s Cultom. Da, naša ekipa ima rada kolesarstvo. Prav ta pozitiven odnos je tisto bistvo, ki nas je pripeljalo na današnje pozicije in nas žene naprej. Na delovno mesto se še vedno pogosto pripeljem s kolesom. Enako velja za Boštjana in večji del ostale ekipe. Nedavno sem užival na brezpotjih v okolici Bovca, kjer smo testirali polnovzmetena gorska kolesa. Zelo rad se vozim tudi s cestnim kolesom. Skratka, uživam v vsakovrstnem kolesarjenju. Testiranje koles pa seveda sodi tudi v del naših službenih obveznosti …
2. V Cultu ste začeli z gorskimi kolesi, ki so se jim kmalu pridružila tudi cestna. Danes je vaš asortiman koles zelo širok.
Naš asortiman se hitro širi. Včasih se nam zdi, da gremo celo preko meja zdravega razuma. Mnoga večja kolesarska podjetja imajo namreč v svojem programu manj koles kot mi. Vseeno imamo tudi kolesa, ki jih »veliki« zaradi nedobičkonosnosti ne uvrščajo v svoj program. Vsako leto predstavljamo nekaj novih okvirjev in novih modelov koles. Tako bodo pri nas na primer tudi ljudje nižje rasti ali dvometraši lahko našli primerno kolo zase. Pokrivamo vse segmente. Za naslednje leto pripravljamo tudi tandem kolo, pa posebno izvedbo gorskega kolesa za nežnejši spol. Vseskozi razmišljamo o uporabniku. V ospredju niso količine, pač pa prilagajanje kupcu. Ta filozofija se kaže za pravilno. Logična posledica osredotočanja na kolo in porabnika so tudi dobri poslovni rezultati. Kot primer bi lahko navedel naše gorske hibride, ki so v serijsko proizvodnjo po štirih letih prišli prav zaradi povpraševanja na slovenskem trgu. Ta tip kolesa je razvit prav za slovenskega kolesarja. Gre za kolo z geometrijo gorskega kolesa, cestnimi 28-colskimi obroči in cestnimi plašči, večjim sprednjim zobnikom, disk zavorami in »lockoutom« na sprednjih vilicah. Z dodatno investicijo v dodatni par koles pa uporabnik dobi gorsko kolo. Torej dobro razmerje med ceno, kvaliteto, udobjem in uporabnostjo, ki je mnogi niso našli pri gorskem kolesu, njihovim potrebam pa ni ustrezala »specialka« ali treking kolo. To, kar je na italijanskem trgu cestni hibrid, je pri nas gorski hibrid – odgovor na potrebe potrošnika. Kot sem že dejal, prav tu Cult vidi svojo priložnost. Če razložim na primeru polnovzmetenih gorskih koles: Kolesa so vedno narejena za potrebo svoje domicilne okolice. Tako so na ameriških polnovzmetenih kolesih medosne razdalje daljše zaradi dolgih in hitrih spustov. V Kanadi so na primer zaradi tehničnih spustov kolesa krajša. Določena kolesa, četudi so svetovno znana, menim, da prav zato za slovenske razmere niso najbolj primerna. Tu mi iščemo nišo. Poznamo domače kolesarje, razmere in terene ter zato posledično lahko ponudimo pravi izdelek.
3. S kolesi pa opremljate tudi vrhunske slovenske kolesarje.
Naš cilj je bil pridobiti najboljšo slovensko cestno ekipo ter najboljši gorskokolesarski ekipi v spustu in krosu. To nam dobro uspeva. Zelo smo ponosni na ekipo Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, ki je glede na rezultate in lestvico UCI najboljša slovenska ekipa. Trenutno je med njimi kar nekaj kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu. Mahorič, Gazvoda in Stare so kandidati za slovensko reprezentanco, Rogina, Kvasina in Đurašek pa za hrvaško. Hrvata v dresu Perutnine Ptuj, Radoslav Rogina in Matija Kvasina, bosta zelo verjetno nastopila tudi na olimpijskih igrah naslednje leto v Pekingu.
Pri spustaših odlično sodelujemo z MTB-klubom iz Trbovelj. Jan Cestnik – Cec je že drugo leto postal državni prvak. Tudi najhitrejše dekle je naše, ekipa Trbovelj je ekipno brez dvoma najhitrejša. V olimpijskem krosu sodelujemo s kamniškim KD Calcit. Tu pa je še Tomaž Jeras, ki je nedavno na našem kolesu zmagal na tekmi slovenskega pokala v 4-krosu, četveroboju. Veseli smo, da si je tudi on izbral naše kolo.
4. V kolikšni meri povratna informacija od državnega prvaka med spustaši Jana Cestnika ali pa na primer cestnega kolesarja Mitje Mahoriča pomaga razvojni ekipi pri izpopolnjevanju in razvoju vaših novih proizvodov?
Zelo, povratne informacije so pomembne. Skupaj razvijamo nova kolesa. Tako s trboveljsko downhill ekipo kot tudi KK Perutnino Ptuj smo v dnevnem stiku. Nedavno smo na mariborski tekmi za slovenski pokal testirali novo kolo za spust, cestni kolesarji vozijo šest naših prototipov. V nobenem primeru ne gre za klasično sponzorstvo »vzemi in vozi«, pač pa gre za globlje sodelovanje in skupen razvoj novih produktov. Pri gorskokolesarskem krosu je naš program najmočnejši, tako da tam rednih dnevnih izmenjav mnenj in testiranj trenutno ni.
5. Nakup kolesa je za marsikaterega rekreativca, ki se na kolesarsko tehnologijo ne spozna do potankosti, lahko težka naloga. Mnogi v svoji nevednosti ne kupijo kolesa, ki bi služilo namenu, mnogokrat so tudi opeharjeni pri komponentah …
Mi smo prepričani, da je bistveno to, da se kupec iz trgovine odpelje na zanj ustreznem kolesu, ki mu bo dolgo in dobro služilo. Zato vedno začnemo pri izbiri prave velikosti kolesa. Tu bi za ilustracijo potegnil primerjavo s čevlji. Prevelik ali premajhen dvesto evrov vredni čevelj bo ravno tako neudoben kot tisti za deset evrov. Enako je pri velikostih okvirjev. Velikost in drža na kolesu sta izredno pomembni. Zato smo vzpostavili sistem Cult Fitting. Kupca premerimo in na podlagi meritev naredimo izračun. Določimo velikost okvirja in nato dolžino nosilcev krmila, višino sedeža, dolžino gonilke. Druga stvar, ki jo zagovarjamo, pa je nivo opreme na kolesu. Na konkretnem kolesu morajo biti po našem mnenju vse komponente iz iste skupine. Mi uporabljamo Shimano in pri nas je na konkretnem kolesu vse, od menjalnika do žice in verige, iz iste skupine. To je pomembno, saj so komponente iz iste skupine med seboj kompatibilne in ni odstopanj. Kupci so velikokrat pozorni le na zadnji menjalnik, ki je najbolj izpostavljen. Na peste ali os pogona pa ne in mnogi proizvajalci tako tu uporabljajo komponente iz slabše skupine. Pri nas tega ni! Naša filozofija tega ne dopušča.
Velikost okvirja in nivo opreme sta osnovni zadevi. Pri nas na podlagi teh temeljev v pogovoru s stranko ugotovimo, kateri detajli so glede na slog vožnje še bolj pomembni. Jaz osebno z gorskim kolesom vedno iščem najbolj enostaven vzpon na hrib in karseda adrenalinski spust. Torej, moje kolo mora biti polno vzmeteno. Poudarek mora biti na vzmetenju, gumah, zavorah. Pogonski mehanizem pa zaradi manjšega števila kilometrov pri meni ni v ospredju. Nekdo, ki dela dolge ture in malo zavira, bo seveda več poudarka dal na pogonski del. Skratka, gre za nadgradnjo komponent glede na slog vožnje.
6. Pri avtomobilskih trgovcih je v navadi, da potencialne kupce vabijo na testne vožnje. Tudi pri vas ponujate v test vaša kolesa?
Klasičnega testiranja, kot ga ponujajo avtomobilski trgovci, ni. Lahko pa si v naših partnerskih centrih v Bovcu, na Javorniku in Postojni sposodite in preizkusite naše kolo. Koles ne skrivamo, lahko jih preizkusite. Poleg tega pa so ti centri tudi testni centri za naš razvoj. Izpostavil bi Marka Šimenca – Maca iz bovškega »Outdoorfreaks«. Prav on je s predelavo našega paradnega polnovzmetenega kolesa Insomnia dosegel, da je to kolo primerno tudi za freeride (kolo je v osnovi All Mountain). Posledično je kolo kot tako prišlo v prodajo.
7. V Sloveniji imate dobro razvejano maloprodajno mrežo. Kaj pa tujina? S Cultom morda nameravate nastopiti tudi na evropskem in svetovnem trgu?
Našo priložnost najprej vidimo na južnih trgih. Resno vstopamo na hrvaški trg, ki se hitro razvija. Ogromno nam pomaga Perutnina Ptuj, za katero so ti trgi prav tako zelo pomembni. Kolesarji KK Perutnina Ptuj zato veliko tekmujejo na Hrvaškem, kjer tako promovirajo tudi naša kolesa. Preostale države bivše Jugoslavije raziskujemo in vzpostavljamo kontakte ter čakamo, da se tudi tam ta trg bolj razvije. Prisotni smo tudi na Slovaškem, kjer se bomo v času Eurobika dogovorili za poglobljeno sodelovanje. Čutimo, da smo zreli za izvoz. Imamo kolekcijo in tehnologijo.
8. V katero smer menite, da se bo kolesarski trg razvijal v naslednjih letih?
S tehničnega vidika je brezpogojno karbon tisti, ki bo vse bolj prisoten v kolesarstvu. Drugi vidik pa je vse večja specializacija v določene segmente. Pri nas je, recimo, še pred leti polnovzmeteno kolo pomenilo le kolo za spust. Nato se je z Elanom uveljavil freeride segment. Danes pa so kupci že zelo izobraženi in točno vedo, kaj potrebujejo. V prihodnje bo to še bolj izrazito.
9. In kje čez 10 let vidite Cult?
Naš cilj je postati najuglednejša kolesarska blagovna znamka v Sloveniji.
10. Menda se tudi slovenski poštarji prevažajo na kolesih, ki prihajajo iz vaše hiše.
Tako je. V sodelovanju z Matevžem Fortuno izdelujemo tudi kolesa Krpan, ki so namenjena prevozu tovora. Trenutno naša kolesa vozijo poštarji v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Estoniji. Tudi to je pomemben segment, resno se pogovarjamo še s Poštami treh držav, kontakte pa imamo vzpostavljene še v nadaljnjih desetih državah.
foto: Grega Stopar, Marjan Kelnar, Samo Vidic, arhiv Cult
Komentarji
1. | Marjan Lukančič | 03.01.2008 2008b 08:33
Bil sem strasten rekreativec do leta 2000.Potem sem imel hud padec ,tako da imam hrome triprste leve in desne roke.Začel sem kolesaritipri 58 letih in v zadnenjem letu sem prevozil skoraj 7000 km letno.Kolesaril sem večinoma po slabih cestah in poteh. Zelo sem bil presenečen nad vašim prizadevanjem za napredek kolesarstva predvsem pa v kvaliteti.Prvič ko se bom peljal skozi logatec si bom ogledal (od daleč ) Vašo tovarno. Moj rojstni kraj je v bližini logatca sedaj pa že 55 let ne živim več tam. Veliko uspehov Vam želim pri nadaljnem delu. Marjan
