NatisniAčimovič: Česa takega še nisem doživel
Po fk-austria.at prevedel in priredil Luka Maselj
Nekdanji slovenski reprezentant Mile Ačimovič je za uradno spletno stran dunajske Austrie spregovoril o načrtih za prihodnost. Potem ko mu poteče pogodba z »vijolicami«, ne izključuje vrnitve nazaj domov, v Ljubljano.
Pred dobrima dvema tednoma so se začele priprave na drugi, spomladanski del sezone. Kako ste preživeli proste dni in ali se že veselite nadaljevanja sezone?
Praznike sem z družino preživel doma v Sloveniji, kar mi je zelo koristilo. Edina slaba stran tega je bila ta, da sem kar lep del zimskega odmora zaradi angine preživel v postelji. Tudi zaradi tega so bili prvi treningi v letu 2008 zame zelo naporni, toda zdaj je že vse v najlepšem redu. Na pripravah v Španiji vsak dan delam predvsem na moči, saj bi začetek spomladanskega dela sezone rad dočakal čim bolje fizično pripravljen.
V zadnjem delu jesenskega dela prvenstva ste bili gonilna sila Austrie. Vam odgovarja to, da se na igrišču vse vrti okrog vas?
Sam tega ne doživljal tako. Vsekakor je res, da sem tudi jaz nekaj prispeval k dobrim igram Austrie, toda zasluge za to, da smo še naprej v tekmi za naslov državnega prvaka, imamo prav vsi člani ekipe. Ker igram na bolj »vidnem« igralnem položaju kot ostali člani naše ekipe, se morda zdi, da se vse vrti okrog mene, toda jaz sem le delček mozaika. Tudi vsi ostali so prispevali pomemben delež k našim dobrim rezultatom. Ti so posledica tega, da znotraj ekipe prav vsak ve, kaj je njegova naloga.
Po poškodbi kapetana Jocelyna Blancharda ste prevzeli tudi kapetanski trak. Ekipo zdaj poznate že zelo dobro, zato me zanima, kaj je po vašem mnenju ključ do dobrih rezultatov »vijolic«?
To, kar našo ekipo dela tako dobro, je vsekakor posledica spoštovanja znotraj ekipe. Mladi fantje spoštujejo nas starejše, rutinerje, mi pa mlajšim pomagamo z nasveti. Skupinski duh, kakršnega ta čas doživljam pri Austrii, je nekaj, česar v svoji klubski karieri še nisem doživel. Pa čeprav sem zamenjal že kar nekaj klubov.
Do konca prvenstva je še 13 krogov, boj za prvo mesto pa bo napet kot še nikoli …
Noro! Tri vodilne ekipe imamo po 23 krogih enako število točk, petouvrščeno moštvo pa le dve manj. Favorita tukaj ni, naslov prvaka lahko osvoji vsaj pet, če ne celo več klubov. Boj bo še trd, saj je jasno, da ni vse odvisno od denarja. Red Bull Salzburg je kljub svojim milijonom doslej proti nam recimo osvojil zgolj eno točko. Če bomo tudi letos pomladni del prvenstva odigrali tako, kot znamo, se nadejam, da bom svojima dvema naslovoma prvaka, ki sem jih osvojil še s Crveno zvezdo, dodal še enega. Pomembno je, da na dveh domačih tekmah, ki bosta na sporedu najprej, osvojimo maksimalno število točk. Vse je v naših rokah.
Kako pa gledate na svojo lastno prihodnost? Ostajate pri Austrii?
Imam še enoinpolletno pogodbo, ki bi jo rad izpolnil do konca, za naprej pa bomo še videli. S 30 leti sem trenutno v najboljših nogometnih letih. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom rade volje igral še kakšno sezono več. Če bo na Dunaju vse tako, kot mora biti, ne vidim razlogov, zakaj ne bi še podaljšal svojega sodelovanja za Austrio. Nekaj pa je gotovo: po toliko letih zdomstva bo nekoč napočil trenutek, da se vrnem nazaj v Slovenijo. Vrnitev k Železničarju iz Ljubljane (Ačimovič je ne glede na to, kaj piše na spletni strani Austrie verjetno mislil ali na Olimpijo Bežigrad ali Interblock op. a.), kjer sem začel svojo kariero, bi bila vsekakor mikavna, toda to so načrti za srednjeročno prihodnost. O tako daljni prihodnosti zaenkrat še ne bi rad kaj preveč razmišljal. Niti se mi nikamor ne mudi.
To zveni tako, kot da bi želeli reči, da se je družina Ačimovič zdaj že dodobra navadila na Dunaj …
Dunaj je fantastično mesto. Prava metropola, s šarmom in vsem, kar spada zraven. Do zdaj nisem niti za sekundo obžaloval svoje odločitve, da pridem na Dunaj k Austrii. Moja žena je – za razliko od časa, ki sem ga preživel recimo pri Al Ittihadu – zdaj resnično zadovoljna. Tudi hčerka Klara se ima zelo dobro v tukajšnjem vrtcu. Mojemu sinu Matteu, ki ima dobre tri mesece, pa je trenutno prav gotovo še povsem vseeno, ali je njegova posteljica trenutno na Dunaju, na severnem tečaju ali kjerkoli drugje.
Rojstvo sina vam je gotovo dodobra popestrilo življenje …
Vsekakor! Po tekmi pokala UEFA v Oslu sem takoj po pristanku letala na dunajskem letališču s taksijem odbrzel v porodnišnico k ženi, ki je kmalu zatem rodila Mattea. »Timing« je bil perfekten. Od takrat naprej nas Matteo nenehno zbuja ponoči, pri čemer je na udaru predvsem moja žena Lea, ki bi jo ob tej priložnosti rad še enkrat pohvalil, saj ji res ni lahko. Sploh zato, ker sem jaz zaradi svoje službe tako pogosto od doma. Ko sem doma, zato poizkušam ves prosti čas preživeti v krogu družine in razbremeniti mojo soprogo, da si lahko vsaj malo oddahne. Trenutno se zadržujem le doma ali na lokacijah, kjer moram biti zaradi treningov in tekem. In v obeh primerih sem zelo srečen …
Več:
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
