NatisniStrpnost med športi
Šport kot globalno gibanje se nenehno razvija. Nastajajo vedno nove panoge in discipline, v njihovih okvirih pa vedno boljši dosežki. Tako šport sledi duhu časa in je šolski primer demokracije, kjer vsak lahko neovirano zadovoljuje svoje interese in potrebe, dokler ne trči ob interese in potrebe drugih.
Strpnost med športi
piše: Viki Grošelj
Šport kot globalno gibanje se nenehno razvija. Nastajajo vedno nove panoge in discipline, v njihovih okvirih pa vedno boljši dosežki. Tako šport sledi duhu časa in je šolski primer demokracije, kjer vsak lahko neovirano zadovoljuje svoje interese in potrebe, dokler ne trči ob interese in potrebe drugih.
Problem, ki ga zaznavam in se mi zdi moteč, pa je ocenjevanje, vrednotenje in primerjanje športnih dosežkov med različnimi športi. Kdo je najboljši? Kaj vzeti za merilo? Tradicijo športne panoge, naziv športa, zaslužek športnika, število ljudi, ki se na svetu ukvarja z njim? Število gledalcev na tekmah, izvor športne panoge, olimpijske ali neolimpijske športe, morda mnenje novinarjev, ki se profesionalno ukvarjajo s tem? Kaj je še šport in kaj ni več?
Atletiko imenujemo kraljico športov, ki ima korenine v antiki. Le malo ljudi pa ve, da so njeni moderni začetki povezani z zdolgočasenimi angleškimi lordi, ki so za zabavo stavili, kateri od njihovih služabnikov bo določeno razdaljo pretekel hitreje. Tudi sam sem bil ganjen, ko nam je Brigita Bukovec pritekla medaljo na olimpijadi. Gledano z drugega zornega kota pa je bila druga na svetu v čudaški disciplini, kjer tečeš po ravnem in preskakuješ neke planke, da tistih, ki mečejo v daljavo na žico navezano kroglo, skačejo v daljino enkrat ali trikrat, v višino pa dokler gre brez, potem pa s palico, tečejo 100, včasih 42000 metrov, sploh ne omenjam. Čudaška je ta kraljica!
Ocenjevati najboljše športnike po zaslužku je še bolj nesmiselno. Kot da je med bogataši najbolj bogat tisti, ki je najboljši športnik! Če pa bi upoštevali množičnost, bi bili nesporno najboljši na svetu tekmovalci v hitri hoji. Ta šport po mojih ocenah, če odštejem dojenčke in onemogle, trenira vsaj pet milijard ljudi. Zakaj bi bila zmaga pred tisoči gledalcev na stadionu več vredna od svetovnega rekorda v prostem potapljanju, kjer gledalcev sploh ni? Sam visoko cenim športne podvige, ki so se razvili iz raziskovanj. To so polarna prečenja in alpinizem. Je zato košarka, ki se je razvila iz čistega dolgočasja med ameriškimi študenti, ko so koš za smeti postavili na omaro in vanj metali papir, zmečkan v kroglice, kaj manj vredna? Nikakor ne. Olimpijske športe določajo kapital, televizija in drugi mediji, ne pa humanost, izvirnost, lepota ali vložen napor, ki odlikujejo tudi druge športe. Zame sta ena najboljših športnikov na svetu naša padalka Irena Avbelj in norveški polarni popotnik Borge Ousland, pa nikoli ne bosta nastopila na olimpijadi. Mnenje športnih novinarjev je, tako kot politike, treba jemati z veliko rezerve. Je plavanje Martina Strela v neoprenski obleki in s plavutkami po reki navzdol še šport? Vse spoštovanje njegovi vzdržljivosti in smislu za promocijo. Vendar, ko se sam okliče za najboljšega športnika pri nas, s tem prikliče nadse upravičeno kritiko.
Vrhunskost nekega športa je merljiva samo znotraj njega samega. Merilo odličnosti pa je predvsem to, da je šport človeku v zadovoljstvo, da ga osrečuje in mu izpolnjuje življenje. Zame je to pač alpinizem. Z velikim spoštovanjem pa gledam na vrhunska dejanja drugih športnikov in se jih veselim.
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
