NatisniOd Turčije do Japonske
Od prejšnjega meseca, ko sem zadnjič pisal za revijo Šport, sem prepotoval že praktično polovico sveta. Deskal sem v neposredni bližini meje z Iranom, v Bolgariji, v Koreji in na Japonskem. Če na kratko strnem vtise, so mi najbolj ostali v spominu trenutki prostega deskanja v Turčiji.
Bil sem presunjen nad neokrnjenimi prostranstvi snežnega kraljestva okoli mesta Erzurum. Akcija se je dogajala na višini okoli 3000 metrov nad morsko gladino. Imel sem srečo z vremenom, saj sem ujel obdobje lepega vremena, ki je sledilo obilnemu sneženju. Presenečen sem bil nad kakovostjo celega snega v teh krajih. Sneg je res dober in v kombinaciji z izjemnimi tereni ponuja nepozabna doživetja. Precej močan vtis so name naredili tudi tamkajšnji ljudje. Ti so izredno prijazni in znajo postreči z izvrstno turško hrano. Narava v Turčiji je fenomenalna.
Sledila je Bolgarija. Deskal sem na smučišču Bansko, ki je od sofijskega letališča oddaljeno dobri dve uri vožnje z avtomobilom. Bolgarija kot taka mi sicer ne ustreza preveč. Zdi se, kot da je v zraku vseskozi neka napetost, ki je verjetno posledica ogromnih socialnih razlik med bogatimi in revnimi ljudmi v tej državi. Srednjega sloja praktično ni več. V nekem trenutku se je po desni strani ceste peljal Bolgar v hammerju, medtem ko mu je nasproti pripeljal nekdo z vprego. Skratka, precej neprijetna situacija. Smučišče Bansko pa je definitivno eno najmodernejših na svetu. Tereni se razprostirajo od nadmorske višine 800 pa vse do 3000 metrov. Smučišče je opremljeno z najnovejšo tehnologijo zasneževanja in najmodernejšimi žičnicami. Proge so vrhunsko pripravljene, tako da sem dva dneva na tem smučišču izkoristil za kakovosten trening in druženje s prijatelji. Prava katastrofa je, da so pod smučiščem v vasi večinoma gradili brez urbanističnih načrtov in je trenutno naselje, za moj okus, videti katastrofalno.
Iz Sofije sem preko Frankfurta odletel v Seul, kjer me je v korejskem smučarskem centru Sungvu čakala naslednja tekma za svetovni pokal. Seul je ogromno mesto, eno največjih na svetu. Res nepregledna džungla betonskih blokov. Korejci se mi zdijo precej hladni ljudje, in tako z njimi niti nisem imel nekih pristnih stikov. Motilo me je predvsem to, da higiena v Koreji ni na najvišji ravni. Posledično si lahko predstavljate, da tudi korejska hrana ni kaj prida. Sungvu je majhno središče z enim ogromnim hotelom in progami, ki so prekrite izključno z umetnim snegom. Kot posebnost velja omeniti, da Korejci ob vikendih nočno smuko potegnejo kar do jutra, kar je v našem svetu nepredstavljivo. Kljub temu da sem se na treningih na korejskem snegu počutil dobro, mi na nedeljski tekmi ni šlo. Povprečen rezultat je bil le pika na i na že na splošno slab vtis, ki sem ga odnesel iz Koreje.
Iz Seula sem potem odletel direktno v japonsko mesto Nagoja. Japonska je pravi balzam po slabi korejski izkušnji. Že ob prvem obroku hrane na Japonskem mi je bilo jasno, da je bila Koreja prava muka. Tudi sicer so Japonci kot ljudje nekaj zelo posebnega. Osebno me impresionira predvsem njihova discipliniranost ter pa spoštovanje soljudi in narave. So precej zaprti ljudje, in kot pravijo, zaradi neprimernega obnašanja Rusov, ki prihajajo tja, precej odklonilni do tujcev. Tako boste na Japonskem le stežka našli bar ali diskoteko, kjer vas bodo veseli. Ko pa si priborite njihovo zaupanje, so izjemno prijetni in zabavni ljudje. Še posebej fascinantne so ženske, ki s seboj nosijo nekaj mističnega in so zelo lepe. To samo potrjuje dejstva, ki jih je navedel že Alesandro Baricco v svoji knjigi Svila. Kot pravi moj novi prijatelj Chaba, ki je rojen v Srbiji in že 17 let živi na Japonskem, japonske ženske niti po 17 letih skupnega življenja ne pokažejo svojih pravih čustev. Mogoče je prav to tisto, kar je tako zelo privlačno na njih.
Teden dni v tej deželi se je zame zaključil. Na Japonsko se zagotovo zopet vrnem. Če pogrešate informacije s tekmovališč, močno upam, da vam bom z njimi postregel v naslednji številki, ko bodo tudi moji rezultati bolj blesteči in bom z veseljem pisal tudi o tej temi.
Sponzorji:
RAIFFEISEN BANKA, TUNIKA, d. o. o., FTWO, GOLTES, d. o. o., AVTOHIŠA VRTAČ
Kolumna je bila objavljena v marčevski številki revije ŠPORT.
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
