Nestrpen pred sezono
Kar prijetno nemiren in nestrpen sem pred začetkom nove košarkarske sezone. Toliko časa zase in za družino poleti v preteklih 10, 12 letih pač še nisem imel in moram reči, da je bilo kar malce čudno. Tudi mojima hčerkicama se je zdelo nenavadno, da oči ves čas straši naokoli in ima sploh ves čas na svetu za njune vragolije in želje. Vse v mejah normale, seveda, ha, ha.
Krepko smo izkoristili morske dni, prejadrali lep del Jadrana, prepotovali pol Italije, obiskali skoraj vsa bližnja mesta, kjer sem nekoč igral, in se družili s tamkajšnjimi prijatelji in znanci. Deklici sta uživali v številnih zabaviščnih parkih po Italiji, mislim, da smo se pošteno znoreli. Ko smo bili doma, je bilo enako pestro, saj smo prejeli številne obiske domačih in tujih prijateljev ter znancev. Nazadnje nas je z obiskom počastil moj veliki prijatelj Saša Đorđević, ki smo mu kasneje vrnili obisk v Italiji.
Kot pravim, letošnji podaljšan letni dopust je zame prišel prisilno. Pet »šravfov« v peti me je primoralo k daljšemu počitku in rehabilitaciji, ki pa je po mojem mnenju maksimalno dobro uspela, in lahko vsem skupaj, ki so mi pomagali, da se vrnem v normalno stanje, le še čestitam. V Madridu, kjer se mi je neprijetnost tudi zgodila, so naredili vse, da me čim prej pozdravijo. V španski prestolnici sem se v teh mesecih počutil zares odlično, čeprav zaradi poškodbe nisem igral. Razšli smo se sporazumno. Moja druga epizoda v Realu je bila rezultatsko zelo uspešna, saj smo uresničili vse visoke cilje, in poslovili smo se prijateljsko ter brez kakršnih zamer.
Tako, spet sem v Ljubljani, Tivoliju, Unionu Olimpiji in pred mano so novi izzivi. Kot sem rekel, baterije so zaradi podaljšanega dopusta povsem napolnjene, kar je zame, kot starejšega košarkarja, izredno pomembno. Ne smem se igrati z zdravjem, moje sodelovanje v reprezentančni vrsti je bilo zaradi tega nemogoče. »Šravfi« bodo do konca košarkarske kariere krasili mojo peto, potem pa jih bodo odstranili. Kot pravijo specialisti, mi zadeva ne bo povzročala težav pri igranju, tako da sem na to že pozabil. Bolj se osredotočam na novo sezono, ki je že pred durmi. Prav nestrpen sem, saj sem v pripravljalnem delu imel dovolj časa za mirno rehabilitacijo in kasneje pripravo na sezono. Ko smo se v Tivoliju zbrali, sem začutil, da je zavel nov veter. Ekipa se je lep čas zbirala, kot kaže, so v klubu smotrno in načrtno popolnjevali igralski kader, ki sicer še ni dokončen. Kljub vsemu lahko že sedaj rečem, da imamo luštno ekipo, ki že diha kot eno, in mislim, da bomo trn v peti vsem.
Ob tem nam je na roko šlo tudi dejstvo, da se je košarkarska pozornost usmerila, kar je povsem normalno, k slovenski reprezentanci, ki je tako uspešno nastopala na evropskem prvenstvu, ter smo imeli kar mir pred vsemi in se sproščeno pripravljali. V reprezentančni ekipi je vladala pozitivna klima, tako da so fantje znali stopiti skupaj, kar je na takšnih dolgotrajnih prvenstvih izredno pomembno. Mislim, da smo vsi skupaj lahko uživali ob njihovih predstavah, in jim lahko le čestitamo. Tudi rezultat je spodoben in nam odpira marsikatera vrata. Čeprav je končna uvrstitev za mesto slabša kot v Beogradu pred dvema letoma, pa mislim, da je reprezentanca vseeno naredila korak naprej. Jedro ekipe mora ostati isto tudi v prihodnje, čeprav bi bilo po mojem mnenju dobro zaradi širine v ekipo vpoklicati še kakšnega kakovostnega košarkarja, toda to je povsem stvar selektorja. Sam lahko le rečem, da bom vedno na razpolago reprezentanci in njenim zahtevam, če mi bo le zdravje služilo. Verjamem, da je večina takšnih tudi med tistimi, ki tokrat niso bili v izbrani vrsti. Toda kot pravim, vsak posameznik ve zase in pozna svoje razloge in nikogar ne smemo predčasno obsojati. Prepričan pa sem, da se bo večina tudi v prihodnje odzivala reprezentančnemu klicu. Sedaj pa le še lep pozdrav in predvsem: vidimo se v Tivoliju!
Marko Milič
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!

