NatisniTrilogija najtežjih dolgih kombiniranih smeri na svetu
Ljubljana - Erik Švab (AO SPDT, sponzorji: Grivel, Montura, La Sportiva) je po lanski prvi ponovitvi več-raztežajne dry-tooling smeri »Jedi Master« M11 v Val d’Aosti, letos opravil še drugo ponovitev smeri »Illuminati M11« v Dolomitih in za konec še vzpon v legendarni prvi smeri te vrste na svetu »Empire strikes back« M10+, ki se tudi nahaja v Val d’Aosti.
Tako je postal prvi ledni plezalec na svetu, ki je preplezal »TRILOGIJO« najtežjih več-raztežajnih kombiniranih dry-tooling smeri.
V zgodovini skalnega in lednega plezanja so si alpinisti večkrat postavili simbolične cilje, med katere brez dvoma spadajo tudi takoimenovane »trilogije«: najbolj znana je seveda trilogija 'zadnjih problemov Alp' (Eiger, Matterhorn in Grandes Jorasses, ki jo je prvi pozimi sam preplezal Tomo Česen), pa tudi skalna trilogija 'dolgih modernih smeri' (Silbergeier, End of Silence in Das Keisers neue Kleider, ki jo je prvi preplezal Harald Berger). Tudi v modernem kombiniranem plezanju imamo danes skupino dolgih, več-raztežajnih najtežjih smeri te vrste, ki sestavljajo 'trilogijo':
1) Smer »Empire strikes back« (Cesarstvo vrača udarec) je prva legendarna smer te vrste, ki jo je preplezal anglež Stevie Haston leta 2000 kot odgovor na težke vzpone mlade generacije plezalcev, ki so v tistih letih 'ogrožali' njegov prestol med lednimi plezalci. Smer poteka v previsni steni v dolini Valleile v Val d'Aosti in je bila do danes sicer že večkrat ponovljena (eno izmed prvih ponovitev sta pred leti opravila Dejan Miškovič in Gregor Kresal), vendar zelo redko ali pa sploh še ne brez ostrog. Gre še vedno za fizično in psihično zelo zahtevno smer z ocenami po posameznih raztežajih: M8, M10+, M6 in ledom do WI 4+. Ob prvem vzponu je Haston imel srečo in preplezal impozantno visečo svečo v tretjem raztežaju, ki pa se v naslednjih letih ni več potegnila, zato se danes pleza kombinirani izstop desno, ki je sicer lažji ampak slabo varovan. Na splošno je smer tudi psihično zelo zahtevna, saj so npr. v prvem raztežaju samo 2 klina in 3 svedrovci. Če se pleza brez ostrog ponuja zahtevno plezanje predvsem v drugem raztežaju, kjer so stopi bolj slabi, smer pa je precej previsna. Erik Švab je smer s pomočjo in varovanjem mladega Lovra Vršnik preplezal kot zadnjo v seriji 'trilogije' 23. februarja 2008.
2) Smer »Jedi Master« (Mojster Jedijev) je opremil in preplezal škotski plezalec Scott Muir leta 2005 in poteka v isti steni kot Empire, le da išče težje prehode in je kompleksno bolj težka: trije močno previsni raztežaji z ocenami M10-, M11 in M9 in na koncu prestop v visečo svečo, ki je še posebno vznemirljiv saj je pod njo 100 metrov previsa... V tej smeri najdemo zahtevno moderno kombinirano plezanje in izpostavljenost dolgih smeri, vse skupaj pa se prevesi za dobrih 30 metrov. Erik Švab in Dejan Miškovič sta 18. februaja 2007 opravila nasploh prvo ponovitev in obenem tudi prvi prosti vzpon brez ostrog v smeri. Ob prvem obisku in poskusu v smeri je Dejan splezal na fleš prvi, Erik pa drugi raztežaj, vendar sta se morala vrniti naslednjič, da sta uspela preplezati celo smer in vse raztežaje oba v vodstvu, kot se spodobi za več-raztežajne smeri. Ta smer ima do danes bistveno manj ponovitev kot Empire, saj so jo verjetno ponovili samo slovenski ledni plezalci, poleg Miškota in Švaba še Luka Kranjc in Marko Lukič, prav tako leta 2007.
3) Smer »Illuminati« je prvi opremil in prosto preplezal avstrijec Albert Leichtfried januarja leta 2006. Smer je res markantna, saj poteka po ogromnem previsu v steni visoko v hribih, nad katerim kraljuje velikanski sistem visečih sveč, ki je popolnoma izpostavljen soncu, v dolini Vallunga v Val Gardeni v Dolomitih. Prvi raztežaj je fizično zahteven predvsem zaradi več težkih gibov in vzdržljivosti ter si popolnoma zasluži oceno M11. Drugi se začne s streho in je precej težek, v nadaljevanju pa naklonina rahlo popusti in je potrebna 'samo' vzdržljivost ter sreča s skalo, ki je mestoma precej slaba, tako da se lahko mimogrede izpuli kakšen oprimek. Ob prvem vzponu je imel ta cug sicer oceno M11+, po mnenju ponavljavcev pa je prava ocena verjetno M10+. Tretji raztežaj je lažji - M8 in pripelje do ogromne, preko 20 metrov dolge viseče sveče, po kateri se končno spleza iz previsa. S tem se začne drugi, ledni del smeri, ki pa je v nasprotju z drugimi smermi te vrste še zelo zahteven. Po četrtem, lažjem raztežaju, čaka na vrhu še zelo težka zadnja sveča z oceno WI6+, ki je čisto na vrhu večkrat prelomljena in nad katero je pravi ledeni previs, ki nastane zaradi stalnega odloma sveč od direktnega sonca in visokih dnevnih temperatur.
Smer je letos v začetku februarja prvi ponovil južnotirolski plezalec in zmagovalec Italijanskega lednega pokala Florian Riegler, drugo ponovitev pa sta 16. februarja 2008 opravila Klemen Premrl in Erik Švab. Za uspešen vzpon sta porabila tri obiske: prvič sta 6 ur v sneženju in megli iskala steno, drugič sta steno našla in poskusila prve tri raztežaje, tretjič pa sta uspela oba prosto in v vodstvu preplezati vse najtežje kombinirane raztežaje in zgornjo svečo.
Po oceni vseh alpinistov, ki so smer do danes preplezali ali poskušali (bilo je namreč tudi več neuspelih poskusov velikih imen svetovnega lednega plezanja...) gre brez dvoma za danes najtežjo več-raztežajno pravo kombinirano smer v Evropi in na svetu, kjer so težave tako v skali in kombinaciji kot v ledu brez dvoma težje od katere koli druge smeri te vrste. Za uspešen vzpon je potrebna primerna psiho-fizična priprava in velik mraz, saj je stena obrnjena v jug in viseči ledeni del izpostavljen vsakodnevnemu soncu.
Erik Švab pripoveduje o svoji trilogiji:
»Po lanskem vzponu v smeri Jedi Master in letošnjem uspehu v Illuminati, ki je bila v relativno dobrih lednih razmerah, sem spet pomislil na kombinacijo s še tretjo smerjo takega tipa. Manjkala mi je samo smer »Empire strikes back«, ki s prejšnjima dvema tvori fantastično 'trilogijo' najtežjih kombiniranih več-raztežajnih smeri na svetu, ki je do danes še ni uspel preplezati noben plezalec. Vsako od treh smeri je prvi preplezal drug plezalec, ki pa ni ponovil nobene druge, isto velja za redke ponavljavce, edino Miško, ki je pred leti ponovil Empire, z mano pa Jedi, bi lahko imel dobre šanse, vendar se letos ni posvečal miksom.
Tako sem izpolnil dolgoletne želje v lednem in kombiniranem plezanju: kot prvemu mi je uspel vzpon v 'trilogiji', ki sem jo imel že nekaj časa ogledano in za katero sem se kar malo bal, da bi jo lahko pred mano preplezal kdo drugi. V zadnjih letih, odkar sem zapustil tekmovalno plezanje in se posvetil težkim miksom, se mi je zdelo, da so me vse težje smeri, ki sem jih preplezal, od prvih M10 do svoje prve M11 flash in lani tudi prve M13, ki je trenutno najtežja ocene v kombiniranem plezanju na svetu, vodile do tega rezultata. Čeprav so me v zadnjih zimah nekateri prijatelji alpinisti zafrkavali, ker preživljam zime v previsnih luknjah namesto v 'pravih' stenah, čeprav mi je v začetku letošnje zime šlo vse narobe (najprej mi ni uspelo trenirati v previsni tržaški luknji, potem sem si nalomil rebra pri sankanju z otroci, obenem pa sem kot vedno imel težave s časom zaradi dela), mi je končno uspel korak naprej. To je prenesti najvišje težave v modernih miksih v več-raztežajne in dolge smeri v hribih, kar danes že uspešno počenjajo najboljši alpinisti na svetu, ki so obenem tudi odlični ledni in miks plezalci.
V perfektnem mrzlem februarskem dnevu s soncem sva najprej s Klemenom oba uspela v fantastični smeri »Illuminati«, ki je po težavnosti krepko nad vsemi podobnimi te vrste. Po tem uspehu sem vedel, da mi samo še malo manjka, da uresničim svoje sanje o trilogiji. Vendar sem se skoraj uštel: Empire je bila težja, kot sem si pričakoval, brez ostrog je ključni raztežaj previsen in zahteven, a vseeno sem ga splezal v tretjem poskusu tistega dne in uspel v trilogiji.
Rad bi poudaril, da je potrebno za čist prosti vzpon v takih smereh, tako kot pri več-raztežajnih smereh v skali, ki se preplezajo prosto, spoštovati pravila športnega plezanja: vse najtežje raztežaje je potrebno preplezati v vodstvu, brez padcev in v enem dnevu (oziroma v enem zamahu - single push). Vzpon v posameznih raztežajih v ločenih dnevih pomeni, da si preplezal prosto vse raztežaje, nisi pa prosto preplezal smeri!
Kar se tiče stila, danes v miksih velja edino vzpon brez ostrog in brez zatikanja nog na cepine ali cepinov enega na drugega, seveda pa je obvezno plezanje brez zank na cepinih, tako imenovani "pure style", ki se je sicer razvil iz tekmovanj, največji absurd pa je, da se danes na tekmah svetovnega pokala še vedno dovoljuje uporaba ostrog. Želel bi, da bi plezalci, ki se bodo v bodočnosti podajali v ledne in kombinirane smeri, imeli jasne pojme in vzgled v starejših generacijah, da bi znali pravilno in objektivno oceniti vrednost posameznih vzponov.«
Za sodelovanje in tehnično pomoč se Erik Švab zahvaljuje sponzorjem in požrtvovalnim prijateljem, ki so z njim plezali in ga varovali to zimo v trilogiji: Klemen Premrl, Dejan Miškovič, Lovro Vršnik in Uroš Saksida. Na razpolago je za predavanja o klasičnem in modernem lednem in kombiniranem plezanju in seveda o »dry-tooling trilogiji« na mailu: erik.svab@servis.it
DRY-TOOLING multi-pitch trilogy
Prvi vzpon v zgodovini lednega in kombiniranega plezanja v "TRILOGIJI" treh najtežjih več-raztežajnih miksov na svetu, preplezanih prosto in brez ostrog:
1) Empire strikes back M8, M10+, M6 WI4+, Valleile - Cogne (Italy), rotpunkt v letu 2008
2) Jedi Master M10-, M11, M9, Valleile - Cogne (Italy), 1a ponovitev in prvi vzpon brez ostrog v letu 2007
3) Illuminati M10+, M11, M8, WI6+, Vallunga - Dolomiti (Italy), 2. ponovitev v letu 2008
Erik Švab
Foto: Erik Švab
Komentarji
Članek še nima komentarjev. Bodi prvi!
